V popoldanskih urah sončnega petka, 18. junija, smo članice Klekljarskega društva Polhov Gradec odprle letošnjo razstavo čipk. Dogodek je bil malo drugačen kot prejšnja leta, lahko bi rekli, da je bil bolj zaseben. Običajno občinstvo je zamenjal poln avtobus klekljaric, ki jih je pripeljala naša cenjena prijateljica iz Nemčije, gospa Marianne Stang, izjemna strokovnjakinja in svetovna avtoriteta za čipke. Gospe (med njimi je bilo tudi nekaj gospodov) iz Nemčije, španije, Anglije, Nizozemske, švice, Belgije in Italije so prišle v Slovenijo v času 29. festivala idrijske čipke.
Podpisana sem goste povabila v prijetno hladno predverje drugega nadstropja Polhograjske graščine, kjer so posedli. Jezikovno mešano družbo sem pozdravila v angleškem jeziku in v tem jeziku sem predstavila tudi naš kraj in njegovo zgodovino, našo graščino in polhograjske klekljarice.
Gospa Stang se je v imenu vseh zahvalila za dobrodošlico in mi za društvo podarila eno svojih najnovejših knjig (Spitzen aus der Sammlung Tina Frauberg), ki jo je napisala v soavtorstvu z dvema kolegicama.
Goste sem nato povabila na ogled razstave. Navdušila jih je raznolikost čipk in razgibana postavitev. Nekaj gospa je prijazno vprašalo, če je dovoljeno fotografiranje, druge je zanimalo, če res ni vstopnine. Vstopnine nikoli ne pobiramo, imamo pa škatlico za prostovoljne prispevke. Letos smo se odločile, da zbrano vsoto namenimo živalskemu zavetišču Horjul*. To sem tudi povedala in dve gospe sta mi izrekli navdušenje nad našo namero in mi povedali, da sta, ena v Londonu, druga v Madridu, prostovoljki v zavetiščih za živali. Veliko obiskovalk je še enkrat vprašalo, če je res za vsakega od njih spominek - majhen kozarček medu čebelarstva Božnar in razglednica s ”polhograjsko” čipko. Gospe Stangovi pa je naša predsednica gospa Marijanca Yartz podarila še broško - klekljano blagajko.
Bilo je nekaj zadrege zaradi jezikovnih razlik, tu pa se je izkazala naša članica Sabina žvokelj s svojo odlično nemščino. Otroška in najstniška leta je namreč preživela v Nemčiji.
Letošnjo razstavo smo poimenovale retrospektivno, saj smo postavile na ogled nekaj čipk iz prejšnjih let, nekaj starejših čipk, ki še niso bile razstavljene, nekaj pa je bilo pa tudi novih. Tudi letos se nam je na naše veselje pridružilo nekaj ljubljanskih klekljaric in en ljubljanski klekljar.
Nekateri obiskovalci so se sprehodili tudi po grajskem vrtu in uživali v pogledih proti Sv. Lovrencu, Kalvariji in drugim hribom.
Obisk smo sklenili s pogostitvijo v poselski sobi oz hištrni, kot so sobo imenovali nekdanji grajski prebivalci. članice društva smo za goste pripravile domače dobrote; narezek s svežim domačim kruhom, borovničev zavitek, pehtranovo potico, različne domače piškote in peciva, in tisti dan še posebej sladke, dišeče in velike štefcove jagode iz Dolenje vasi. Seveda ni šlo brez spraševanja o receptih. Ko berete ta prispevek, nekje po Evropi morda že pečejo po polhograjskih receptih, saj smo obljubljene recepte napisale, Sabina jih je prevedla v nemški jezik in poslala v svet po elektronski pošti.
Naši gostje so bili nad obiskom v Polhovem Gradcu navdušeni.
Razstavo so si naslednji dan ogledali tudi obiskovalci in povabljeni gostje občinske proslave, med drugimi župan naše občine, gospod Lovro Mrak in predsednik krajevne skupnosti Polhov Gradec, gospod Dušan Mes. Oba sta z zanimanjem poslušala priložnostno razlago o delovanju našega društva in se pridružila darovalcem za zavetišče.**
*Zavetišče Horjul, 051/30 44 35, www.zavetisce-horjul.net
** Zbranih je bilo 270 Eur.
Tatjana Trontelj
Klekljarsko društvo Polhov Gradec
Fotografije: Tatjana Trontelj
